Laboratorij za mikroelektroniko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil najmodernejšo tehnologijo tankoplastnih integriranih vezij za potrebe slovenske industrije, ki je zahtevala najvišjo stopnjo profesionalnosti in zanesljivosti.
Razvili so hibridna integrirana vezja z najvišjo stopnjo zanesljivosti na primer za laserski daljinomer, ki je bil paradni konj in je postavil Iskro Elektrooptiko v vrh svetovnih dobaviteljev v obdobju poznih sedemdesetih let.
Načrtali in izdelali so prvi integrirani telefonski aparat v CMOS tehnologiji. Licenca za izdelavo je bila prodana v ZDA in na Japonsko. Sledile so nadaljnje verzije, ki so osvojile skoraj vse kontinente in so bile v sedemdesetih letih proizvajane v 100 milijonskih količinah.
Prav tako je bil načrtan prvi 8-bitni mikroračunalnik, za tisti čas najnaprednejši, ki je vseboval vhodno-izhodne enote, programski pomnilnik, itd.
Nastal je konec sedemdesetih let v sodelovanju s podjetjem American Micro-Systems, ki je financiralo izdelavo mikro-vezja. Solastništvo je Iskri omogočilo izvedbo mnogih naprednih in uspešnih proizvodov kot npr. telefonsko mini centralo, precizno tehtnico ipd.
Laboratorij za mikroelektroniko je vzpostavil tehnologijo integriranih vezij, kar je bilo takrat edinstveno za jugovzhodno Evropo in pomembno sodeloval pri obrambnih sistemih.
Tako so bila v osemdesetih razvita in izdelana integrirana vezja za rakete zemlja-zrak z vrhunskim senzorskim sistemom za vodenje, ki so kos tudi nevidnemu bombniku.
Slovenci smo pustili široko sled v Silicijevi dolini in napisali prvo knjigo o načrtovanju mešanih vezij ASIC.
Konec osemdesetih so člani laboratorija za mikroelektroniko vodili izobraževanje predvsem ameriških in japonskih strokovnjakov na predavanjih na Univerzi Stanford v Kaliforniji. Izdali so prvo IEEE video kaseto za načrtovanje integriranih vezij-sistemov z analognimi in z digitalnimi signali.
Pogled v prihodnost.
Teraherčna tehnologija prihaja skoraj na vsa področja človekovega udejstvovanja; v medicini kot dopolnilo rentgenskim žarkom , na letališčih za varnost ljudi, v kontroli kvalitete prehrane itd.
Laboratorij za mikroelektroniko je razvil trenutno enega najboljših teraherčnih senzorjev, ki deluje pri sobni temperaturi in se proizvaja v prostorih laboratorija na Fakulteti za elektrotehniko. Dobre lastnosti senzorja odpirajo vrata za sodelovanje s slovenskimi, evropskimi ter svetovnimi interesenti.